Ana v Bordeauxu in Nici
Ana je eno leto študirala v Franciji pri Sciences Po Bordeaux in se potem preselila v Nico kjer je delala 2 leti. Odkrijte kaj jo je motiviralo za študij in življenje v Franciji.
Ali se lahko predstaviš?
Moje ime je Ana, star sem 27 let in v Franciji živim ter delam že približno 2 leti. Trenutno živim v Nici, kjer sem zaposlena kot projektni vodja pri Euromed Cities Network (oddelek znotraj Metropolis Nice Cote d'Azur), pri katerem sodelujemo z Južnim Sredozemljem. V sklopu svojih delovnih nalog sem zadolžena za prijavo novih evropskih in mednarodnih projektov ter komunikacijo z mednarodnimi partnerji.
Trenutno živim v Nici, kjer delam kot projektni vodja za mrežo Euromed Cities, ki je obenem tudi oddelek metropole Nice Côte d'Azur, zadolžen za sodelovanje z južnim Sredozemljem. Odgovorna sem za mednarodno sodelovanje, pisanje prošenj za subvencije in pripravo predlogov za nove projekte.
Predhodno sem bila zaposlena kot projektni vodja znotraj oddelka za mednarodno sodelovanje pri Evro-sredozemski univerzi (EMUNI) v Piranu. Zahvaljujoč svojim predhodnim delovnim izkušnja in praksam v Barceloni, Kairu in Casablanci sem pridobila močno naklonjenost in zavzetost do Evro-Sredozemske regije. Prav zato je bila ponudba sprejeti službo in se naseliti v Nici zame zelo velika priložnost in blagoslov.
Kaj si predhodno študirala v Franciji?
Kot del študija mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede-FDV (Univerza v Ljubljani) sem svoj tretji letnik v sklopu Erasmus+ izmenjave uspešno opravila na Sciences Po Bordeaux v Franciji. Gre za Inštitut za politične vede kjer sem opravljala predmete iz mednarodnih odnos in političnih ved v francoščini in angleščini.
Zakaj si se odločila za Francijo?
Za Francijo sem se odločila ker sem želela izkoristiti svoje predhodno znanje francoščine pridobljeno na gimnaziji Nova Gorica in kasneje tekom študija. Ker je francoščina vsekakor nepogrešljiv jezik diplomacije, sem želela svoje znanje še poglobiti ter s tem pridobiti potrebne veščine za svojo poklicno pot.
Z francoščino sem se v bistvu srečala že prej ko sem poletje pred vpisom na Erasmus+ izmenjavo preživela v Toulousu v Franciji na intenzivnem tečaju francoščine. Ta izkušnja me je vsekakor zbližala z Francosko kulturo in načinom življenja. Od takrat dalje sem torej iskala priložnost, da bi se lahko v Francijo vrnila za daljše obdobje.
Poleg tega sem si vedno želela študirati na priznani mednarodni ustanovi, ki bo vredna mojega truda in izziva in ki bi mi kot izkušnja služila v prihodnosti. Sošolka iz FDV-ja, ki je pav tako opravljala izmenjavo na Sciences Po je imela iz tam samo dobre in lepe spomine, tako da sem Francijo izbrala tudi zato ker sem vedela da ima FDV sporazum z Sciences Po Bordeaux in bom tako imela zagotovljen odličen in ustaljen študij.
Kašne so pozitivne pridobitve tvojega študija v Franciji?
Ko gledam na svojo preteklo pot lahko resnično rečem, da mi je študij v Franciji odprl vrata skoraj vsem novim izkušnjam, ki sem jih pridobila po študiju. Mislim, da je bila glavna pridobitev prav ta, da sem se navadila jezika kar mi je odprlo vrata za mnoga pripravništva kjer je bilo znanje francoščine nepogrešljivo. Prav to je na primer igralo pomembno vlogo pri tem, da sem bila izbrana za stažiranje pri Uniji za Sredozemlje kjer je francoščina eden od uradnih jezikov te organizacije.
Kako ti je tvoja izkušnja v Franciji pomagala pri tvoji karieri?
Moja izkušnja v Franciji mi je definitivno pomagala pri tem, da sem dobila službo kot projektni vodja pri EMUNIju saj so iskali nekoga z znanjem francoščine in izkušnjami v tujini. Moja izkušnja na Sciences Po Bordeauxu pa je zaradi svojega renomeja v Franciji zagotovo prepričala mojega trenutnega delodajalca, saj sem lahko dokazala da sem vešča francoskega sistema, ter da poznam njihovo okolje in kulturo.
Česa si se v Franciji naučila?
Tekom študija sem bila zelo hvaležna, da sem lahko obiskovala gostujoča predavanja o Bližnjevzhodnih študijah, katerih nisem mogla najti na FDVju. Prav tako sem se veliko naučila o francoski diplomaciji, še posebej o kulturni diplomaciji Francije ki je edinstvena na svetu.
Dejstvo je, da me je Francija resnično naučila kako uživati v kulturi in ceniti umetnost, saj spodbuja mlade, da se kulturno udejstvujejo z obiskom razstav, gledališč, muzejev in koncertov pri katerih imajo študenti skoraj vedno popust. V Nici še posebej cenim to, da so mestna knjižnica ter vsi muzeji za prebivalce mesta brezplačni.
Življenje v Franciji me je vsekakor naučilo kako vztrajati za svoje cilje...a sem se od francozov hkrati naučila, da je počitek vsekakor pomemben ter da je potrebno vse lepe dosežke tudi praznovati; če se le da s kakšnim dobrim francoskim vinom. Hvaležna sem, da sem tekom študija v Bordeauxu lahko obiskovala vinarski krožek, kjer smo se urili v preizkušanju vrhunskih lokalnih vin. Poleg tega sem prav tu v Nici spoznala radosti in okuse bogate francoske kuhinje. Ker prihajam iz družine z bogato tradicijo pridelave domačih proizvodov ter vina, znam zato zelo ceniti kvaliteto in trud vložen v francosko pridelavo.
Zabaven podatek: Med mojim bivanjem v Franciji sem se privadila njihove etikete vljudnosti med vsakdanjimi srečanji z ljudmi. Gre za obstoječo normo med francozi kjer je, če nočeš izpasti kot prostak, potrebno biti ekstremno vljuden, primerno nasloviti vsako osebo, pozdraviti, se zahvaliti in reči hvala ter prosim za vsako malenkost.
Kako si v Franciji izkusila kulturni šok?
Moj največji kulturni šok je prav gotovo povzročila birokracija z svojimi dolgimi in zamotanimi postopki ter mnogimi obrazci. Ti po navadi povzročijo frustracijo in zmedo ne samo tujcem ampak tudi francozom samim. Če torej želiš pridobiti vse papirje, moraš biti zato dobro pripravljen in zorganiziran ter še posebej potrpežljiv.
Francoske demonstracije so tudi zgodba zase, ki sem jo prvič doživela ob prihodu v Nico. V bistvu moraš vedno spremljati novice in obvestila lokalnih oblasti, da si lahko na tekočem s tem kdaj in kje so demonstracije, katere institucije ne bodo obratovale, katere ceste bodo zaprte in s katerim javnim prevozom (če sploh) lahko greš v službo.
Ko sem se živela v Bordeauxu pa je moj prvi šok bil dejstvo, da so ob ponedeljkih banke povečini zaprte ter da je kosilo v restavracijah striktno in samo ob določenem času. To pomeni, da če želiš jesti zunaj po 14:30h, bodo vse francoske restavracije zaprte, kuharji so že na odmoru in morda boš moral ostati lačen vse do večerje.