Miriam o izkušnji « LabCitoyen » v Parizu

V začetku julija mi je Francoski Inštitut v Sloveniji omogočil, da sem se udeležila svetovne konference z naslovom LabCitoyen, ki jo v Parizu vsako leto organizira pariški Francoski inštitut. Konferenca je namenjena temu, da med mladimi z vseh koncev sveta vzpostavi konstruktivno debato glede aktualnih problematik  naše družbe na globalnem nivoju. Letos so bile rdeča nit konference pravice žensk in njihov položaj v različnih družbenih okoljih. Tematiko smo tako z različnimi moderatorji ter ob različnih priložnostih obravnavali z več zornih kotov, npr. z vidika žensk v politiki ter njihove medijske podobe, diskriminacije na trgu dela, telesne integritete ter pravice do splava, pravice do izobrazbe, boja proti spolnemu nasilju in nadlegovanju itd.

Veliko smo o razlikah izvedeli že prvi dan, ko smo se vsi udeleženci, skupaj z mentorji in vodstvom inštituta, zbrali na uvodni slovesnosti v palači francoske narodne skupščine (l'Assemblée Nationale). Predstavitvi posameznih delegatov je sledila otvoritev konference s pogovorom z Leilo Slimani, znano pisateljico maroških korenin ter dobitnico nagrade Prix Goncourt. Bilo je izredno zanimivo ter hkrati šokantno od vseh 57 udeležencev z različnih koncev sveta slišati zgodbe o položaju žensk v različnih kulturnih okoljih. Dva utrinka, ki sta se me dotaknila predvsem zato, ker o njih doma ne slišimo veliko, sta bila na primer pripoved predstavnice Gvineje, kjer je obrezovanje deklic še vedno močno prisotno, ter predstavnice Gane, kjer dekleta s svojim šolanjem prenehajo že v zgodnjih najstniških letih, saj v šolah nimajo stranišč, ki bi jih lahko uporabile. 

V naslednjih dneh smo obiskali mnogo različnih institucij, ki na takšen ali drugačen način spremljajo in pomagajo ženskam v njihovih stiskah in prizadevanju za enakopravnost. Nekaj časa smo na primer preživeli v institucijah Maison des femmes in Palais des femmes, ki nudijo pomoč, podporo in nastanitev vsem ženskam, ki se zaradi različnih razlogov ter vrst nasilja ostale brez strehe nad glavo. Zame je bi najbolj zanimiv obisk OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj), kjer smo se udeleženci LabCitoyen poglobili v razpravo o položaju žensk na trgu dela ter plačilni neenakosti med spoloma. Tematika je bila za nekatere predstavnike, tudi zame, bolj aktualna, kot za nekatere druge predstavnice, ki so izpostavile, da se debate o plačilni neenakosti težko udeležijo, saj imajo ženske v njihovih državah otežen dostop že do samega dela, kaj šele do enake plače.

Tekom tedna so nas nagovorile tudi nekatere izmed najuspešnejših žensk v organizaciji, med drugim tudi gospa Gabriela Ramos, katere življenjska zgodba ter karizma se mi je vtisnila globoko v spomin. Obiskali smo tudi predsedniško palačo na Elizejskih poljanah, kjer nas je sprejela sama prva dama Francije, Mme Brigitte Macron. Tudi ona je z nami delila svoje poglede na položaj žensk v francoski in globalni družbi.

Na vseh lokacijah ter z vsemi gostjami pa nismo imeli samo konstruktivnih debat, temveč smo  želeli v sklopu raznovrstnih seminarjev priti do rešitev, ki bi bile lahko ravno zaradi naše multikulturnosti efektivne na globalnem nivoju. Vse to se je seveda odvijalo v francoščini, kar je bil zame še dodaten izziv. Izkušnja je bila tako v celoti naravnost nepozabna, izjemno poučna, predvsem pa navdihujoča, saj mi je omogočila, da sem  v čarobnem objemu Pariza spoznala 56 mladih aktivistk in aktivistov, ki s svojimi projekti doma in v tujini tlakujejo pot v bolj enakopravno prihodnost.